Na_vrhu

O mornarju in klovnesi – odločanje za šolo in poklic

Danilo v osnovni šoli ni imel posebnih hobijev. Nobene stvar ga ni res močno potegnila. Včasih je sanjal, kako bo naredil vrata, ki se bodo avtomatsko odpirala i še kaj. V tem sanjarjenju mu je bila blizu elektronika in avtomatizaciaj. Tudi roboti so se mu zdeli zanimiva. O tem, kaj bo ali pa kaj bi naredil, je le sanjal. Nikoli ni zares poskusil

Razmisli in odgovori

O čem pa sanjaš ti? Kaj bi rad poskusil-a, kaj bi počel-a? Si to o čemer sanjaš, že poskusil? Kaj te ovira, da ne poskusiš?

izbira srednje šole
Kako se odločamo za poklic

Ko se j bližal čas odločitve za srednjo šolo, je Danilo začel razmišljati, kaj bi rad počel. Porodila se je želja, da bi rad potoval in videl čim več sveta. Začel je razmišljati, kateri poklici bi mu to omogočali? Zdelo se mu je, da bi bil to poklic mornarja. Zorela je odločitev za vpis na srednjo pomorsko šolo. Njegovi starši nad tem niso bili najbolj navdušeni. Menili so, da poklica mornarja sploh ne pozna in ne ve kakšno delo opravlja mornar. Rekli so mu tudi, da bi za kakšen drug poklic bil bolj primeren. In seveda so starši tudi menili, da bo težko prenesel odsotnost od doma. Srednja pomorska šola je namreč dobrih 200 km od doma in danilo bi bival v internatu. Vsi ti razlogi Danila niso prepričali Vztrajal je pri svojem in starši so sprejeli njegovo izbiro.

Razmisli in pisno odgovori.

  • Kaj pravijo drugi: starši, učitelji, znanci o tvojih poklicnih idejah? Jih sprejemajo?
  • Menijo, da so prave zate? Morda so presenečeni nad tvojimi izbirami.
  • Kako sprejemaš odzive drugih? Ali preprosto zamahneš z roko in si misliš, kako so tečni? Morda razmišljaš o njihovih razlogih za mnenje, ki ga imajo.
  • Bolj podrobno jih povprašaj, zakaj tako menijo. Ni ti treba upoštevati njihovih mnenj, dobro pa je da razmišljaš o njihovih razlogih proti.

Prvega septembra sta starša odpeljala Danila v Portorož. Šola se je začela in zelo hitro tudi domotožje. Višji letniki so izvajali blago nasilje nad prvošolci. Danilova odločitev je začela hitro plahneti. Drugi dan je bil odločen, da to šolo pusti in tretji dan je že bil na vlaku proti domu. Mornariške kariere je bilo konec.

Če bi Danilo vztrajal 14 dni bi verjetno ostal in šolo tudi zaključil. Zakaj ni? V poklicu mornarja ni bilo strasti. Danilo ni imel nobene konkretne izkušnje z delom mornarja. Nobene izkušnje, ki bi ga navdušila in bi v njem vzbudila možno željo po dosegu tega cilja. Bila je le blaga želja po potovanjih, ki pa ni bila dovolj za vztrajanje na šoli.

Razmisli in pisno odgovori

  • Katere so tiste reči ali tista opravila, ki prebujajo strast v tebi? Gre torej za opravila, ob katerih pomisliš: “To pa bi res res rad. Na tem področju pa bi res rad nekaj naredil, nekaj dosegel?
  • Kaj od tega, kar si res želiš početi, si tudi v resnici poskusil?
  • Če NE, zakaj ne? Kaj te ovira? Kako premagati te ovire in poskusiti to, kar te res zanima? Kdo ti lahko pri tem pomaga?

Ko je prišel domov, je bilo potrebno poiskati novo srednjo šolo. Računalniki so takrat postajali moderni in in pojavili so se prvi računalniki, ki so bili dostopni domači uporabi. Danilu se je to zdelo zanimivo. Res pa ni nikoli prej kakorkoli ustvarjal z računalnikom. Nikoli se ni trudil s kakšnim programčkom, v katerega bi vložil precej truda in potem tudi doživel nekaj veselja, ko bi mu uspelo. Bilo je veselje do računalništva, ni pa bilo predanosti, ki bi temeljila na nekih pozitivnih izkušnjah. Z očetom sta se torej oglasila pri ravnatelju na Srednji elektro računalniški šoli v Mariboru. Ravnatelj je precej nadušeno povedal, kako poteka izobraževanje na šoli in kaj vse omogoča poklic računalničarja. Danilo je bil navdušen, dokler ravnatelj ni povedal, da je pouk na smeri računalništvo le popoldan. Danilo se je vstal in računalniša kariera se je tudi končala. Razlog je bil seveda banalen. Kaj pa predstavlja eno ali dve leti popoldanskega pouka, če je nekdo res nadušen nad računalništvom. Problem je bil ravno v tem. V Danilu zopet ni bilo navdušenja in strasti. Saj tudi od nikoder ni mogla priti.

Razmisli in pisno odgovori.

  • Kaj sploh delajo ljudje s tem poklicem?
  • Osebno poznaš koga, ki takšen poklic opravlja. Poišči priložnost, da ga vprašaš, kar te zanima o tem poklicu.
  • Kakšno šolo potrebuješ, da lahko opravljaš ta določen poklic?

Po tem neuspešnem poskusu sta z očetom zavila na Srednjo strojno šolo. Zakaj tja? Verjetno zato, ker je bil oče strojne stroke. Tam pa se je zgodila precej banalna stvar. V šolo sta prišla ravno takrat, ko je zvonilo konec odmora. Vrata učilnic so bila odprta in danilo je skozi odprta vrata ene od učilnic zagledal dva sošolca iz osnovne šole. To pa je bil dovolj dober razlog, da se je odločil z vpis na srednjo strojno šolo. Šolo je uspešno končal. V štirih letih je bilo velliko praktičnega pouka, obvezne počitnišlke prakse, tehniškega risanja in še drugih stvari, ki so mu dale konkretno praktično izkušnjo, kja pomeni biti strojni tehnik in širše, kaj pomeni delati v kovinarstvu in strojništvu. V teh štirih letih je iz izkušenj ugotovil, da strojništvo ni poklic zanj. Takrat v tistem trenutku strojništvo res ni bilo zanj. Skoraj nič ni bilo v tem poklicu, kar bi ga res potegnilo, res zanimalo in res navdušilo.

Razmisli in pisno odgovori.

  • O kakšnih šolah razmišljajo tvoji sošolci?
  • Ali se s katerimi sošolci tako dobro razumeš, da bi se kar vpisal na isto šolo kot oni?

Nekaj preprostih dejstev:
Prijatelje iz osnovne šole lahko ohraniš tudi, če ne odidete na isto srednjo šolo.
Večina dijakov v prvih dneh ali tednih srednje šole dobi kakšnega prijatelja.
Ni nujno, da imata dva dobra prijatelja tudi sposobnosti in interes za enak poklic.

Danilo se je v nadaljevanju vpisal na študij računalništva. Še pred pričetkom študija se je vpisal na študij elektrotehnike. Na nek način se je prebudila stara ljubezen. Med študijem je začel precej dejavno delati z mladimi in ga je področje dela z ljudmi začelo bolj navuševati kot pa delo s stroji orodji, napravimi – s tehniko torej. Skoraj že pusti elektro in se prepiše na psihologijo. Po pogovoru s starši študij z veliko težav uspešno zaključi in postane inženir elektrotehnike. Išče poklic za katerega bi imel ustrezno izobrazbo in bi lahko delal z ljudmi. Prepozna poklic učitelja strokovnih predmetov s področja elektrotehnike. Zaposli se v srednji strojni šoli, kjer poučuje strokovne predmete. Vmes še doštudire sociologijo in filozofijo na pedagoški fakulteti. Vedno bolj je aktiven pri delu z mladimi in poučevanju odraslih. Počasi je torej prišel do poklica, ki ga veseli.

Eva in Danilo sta bila sošolca na srednji pomorski šoli. Eva je zdržala bolj dogo. Dve leti je ostala na pomorski šoli: najprej v Piranu in potem v Baru. Mornarski poklic jo privlači. Navdušuje pa jo tudi cirkus. Ko pride v Ljubljano Moskovski cirkus, se pržge strast. Eva se odloči, da bo postala cirkusantka. Začne zbirati informacije o šolanju. Ugotovi, da je najboljša šola Cirkuška akademija v Moskvi.

Njena mama ji da preprosti izziv: “Uredi vse kar je potrebo za vpis, vizo, potovanje. Jaz bom le podpisal, kar bo potrebno.” Evina strast je dovolj velika, da vse to s svojim šestnajstimi leti tudi naredi. Vpiše se na Cirkuško akademijo. Se pa sreča s prvim izzivom. Sama je želela postati dreserka živali ali akrobatka na trapezu. Povedo ji, da je za trapez kakšnih 12 let prepozna, dresura pa se prenaša iz družine v družino. Razmišlja o cirkuškem poklicu, ki združuje največ cirkuških veščin. Odločitev je jasna: klovn. Eva uspešno konča Cirkuško akademijo in se vpiše še na igralsko akademijo v St. Petersburgu.
Po zaključku se vrne domov in pričakuje, da bodo klovna oz. klovneso sprejeli z odprtimi rokami. Seveda nihče ne potrebuje klovna, nihče niti ne ve, da takšen poklic obstajaše kje drugje kot v velikih cirkusih. Eva se poklicno ukvarja z igralstvom in pisanjem knjig. Počasi pa dela klovske predstave za otroke. Predstavo po predstavo ustvarja poklic klovna. Vmes še pripelje Rdeče noske – klovne zdravnike v Slovenijo. In to je bila tudi ena od prelomnic na njeni poklicni poti

Razmisli in pisno odgovori.

  • Imaš morda kakšno nenavadno poklicno željo? Kaj je to? Zakaj misliš, da je to nenavadna želja? Poznaš koga s takšnim poklicem?
  • Kako lahko to poklicno željo preoblikuješ, da postane morda bolj izvedljiva? (Eva ni mogla postati akrobatka na trapezu, pa šla po poti klovnese.)
  • Kaj pravijo tvoji starši na tvoje bolj nenavadne poklicne želje? Ali si pripravljen narediti takšno ali podobno preizkušnjo, kot jo je Evi dala njena mama?

Pomembo je, da si vzameš čas za premislek. Pomembno je, da svoje razmišljanje – tudi odgovore na ta vprašanja zapisuješ. Najbolje si je omisliti zvezek. Tisto, kar je zapisano ostaja. Vedno znova lahko prebereš, premisliš, dopolniš. Poklicne odločitve zorijo. In če si vzameš dovolj časa bodo dobro dozorele. Najtežje je, ča se moraš odločati tik pred zdajci.

Danilo Kozoderc
danilo.kozoderc@gmail.com

No comments yet.

Leave a Reply

Powered by WordPress. Designed by Woo Themes