Ne vidim nobene potrebe, da so si vse javne osnovne šole popolnoma identične. Šole morajo odkrivati svoje močne točke, svoje priložnosti in odgovarjati na lokalne izzive. Močne strani izhajajo iz zaposlenih, pa tudi iz staršev in lokalnih danosti.
Odkrivanje teh danosti, priložnosti in močnih strani pa zahteva nekaj dela ter sodelovanja vseh zaposlenih, staršev in lokaln skupnosti. Pogovarjamo se o izdelavi vizije in strategije šole, ki res izhaja iz ljudi in okolja, kamor je šola umeščena.
Zlahka si predstavljam osnovne šole, ki gradijo svoj žep odličnosti in v zavesti ljudi postanejo:
- šahovska šola,
- slikarska šola,
- robotska šola,
- plesna šola,
- modelarska šola,
- pesniška šola,
- vrtnarska šola,
- …
Malo težje si predstavljam javne šole, ki delajo na zelo različne načine in dosegajo učne cilje z različno metodologijo. Pa tudi to ni nemogoče in se da v določeni meri dosegati v obstoječih zakonskih okvirih in počasi te okvire širiti.
No comments yet.